Kako postati to, kar sem v resnici?

Vsa umetnost je v tem, da spremeniš »misel botro«. Pravkar sem ti nameraval ponazoriti, kako to storiš.

Izvoli.

Hvala.

Najprej moraš obrniti paradigmo »misel – beseda – dejanje«. Se spomniš starega reka: »Premisli, potem šele stori«?

Da.

No, pozabi ga. Če želiš spremeniti temeljno misel, moraš ukrepati, preden misliš. Na primer: stopaš po ulici in naletiš na staro gospo, ki prosi za drobiž. Jasno ti je, da je beračica in da živi iz dneva v dan. Pri priči se zaveš, da imaš zagotovo dovolj denarja, da bi ga lahko delil z njo, čeprav ga imaš malo. Najprej te prime, da bi ji dal nekaj drobiža. Del tebe je celo pripravljen seči globlje v žep in ji dati bankovec – petdesetaka, morda stotaka. K vragu vse skupaj, naj doživi lep trenutek. Razveseli jo. Potem se vmeša misel. Kaj, mar si nor? Sam imaš samo sedemdeset Eurov, s katerimi se moraš prebiti skoz dan! Ti pa bi ji jih rad dal sto? Torej začneš tipati za petdesetakom. Nova misel: daj no! Nimaš jih toliko, da bi jih lahko kar razdajal! Daj ji nekaj kovancev, sveta nebesa, in spravi se stran! Brž sežeš v drugi žep in poskušaš najti nekaj kovancev. Zatipaš le en kovanec. V zadregi si. Tukaj si, toplo oblečen in sit, iz zdaj boš tej ženski, ki nima ničesar, dal euro ali dva.

Zaman skušaš najti petake. Aha, tu so, globoko za notranjim šivom tvojega žepa. Ampak medtem si že šel mimo nje, s praznim smehljajem, in zdaj je prepozno, da bi se obrnil. Ničesar ni dobila. Tudi ti nisi dobil ničesar. Namesto da bi bil deležen radosti ob spoznanju svojega blagostanja in radodarnosti, se zdaj počutiš enako ubogega kakor ženica. Zakaj ji kratko in malo nisi dal bankovca? Tak je bil tvoj prvi nagib, ampak tvoja misel botra, ti je zastavila pot.

Naslednjič se odloči, da boš ukrepal, preden boš pomislil. Daj ji denar. Kar daj! Imaš ga in še več ga je tam, od koder je ta prišel. To je edina misel, po kateri se razlikuješ od beračice. Jasno ti je, da ga je tam, od koder je prišel, še več, ona pa tega ne ve.
Kadar hočeš spremeniti temeljno misel, deluj v skladu z novo idejo, ki jo misliš. Vendar moraš ukrepati hitro ali pa bo tvoj razum umoril idejo, še preden se boš tega zavedel. To mislim dobesedno. Ideja, nova resnica, bo v tebi umrla, še preden jo boš imel priložnost spoznati.

Zato hitro ukrepaj, kadar se ti ponudi priložnost, in če boš to storil dovolj pogosto, bo tvoj razum kmalu doumel, za kaj gre. Sprejel bo tvoje nove misli.

Oh, pravkar se mi je nekaj posvetilo! Ali je to tisto, čemur pravijo »gibanje za novo misel«?

Če ni, pa bi se tako moralo imenovati. Nova misel je tvoja edina priložnost. Je edina priložnost, da se razvijaš, rasteš in resnično postaneš to, kar si v resnici. Prav zdaj je tvoj razum natrpan s starimi mislimi. Ne le s starimi mislimi, ampak večinoma s tujimi starimi mislimi. Pomembno je, skrajni čas je, da se premisliš glede nekaterih reči. V tem je bistvo razvoja.

Povzeto po knjigi: Pogovori z Bogom – Neale Donald Walsch