Življenje je ustvarjanje, ne odkrivanje.

Vsak posamezen dan preživiš, ne zato, da bi odkril, kaj ti bo prinesel, ampak zato, da bi nekaj ustvaril. Vsako minuto ustvarjaš svojo resničnost, tega pa se najverjetneje sploh ne zavedaš.

Povedal ti bom, zakaj je tako in kako to deluje:

1. Ustvaril sem te po božjem liku in po božji podobi.

2. Bog je stvarnik.

3. Ti si troje bitij v enem. Te tri vidike bivanja lahko poimenuješ, kakor ti je drago: Oče, Sin in Sveti duh; nadzavest, zavest in podzavest.

4. Ustvarjanje je proces, ki izhaja iz treh plati tvojega bitja. Drugače povedano, ustvarjaš na treh ravneh. Orodja ustvarjanja so: misel, beseda in dejanja.

5. Vsako ustvarjanje se začne z mislijo. (»Izhaja od Očeta.«) Vsako ustvarjanje nato preide k besedi. (»Prosite in izpolnilo se bo, recite in zgodilo se bo.«) Vsako ustvarjanje je uresničeno z dejanjem. (»In beseda je meso postala in prebivala med nami.«)

6. Tisto, o čemer razmišljaš, vendar o tem pozneje ne govoriš, ustvarja na eni od treh ravni. Tisto, o čemer razmišljaš in o čemer spregovoriš, ustvarja na drugi ravni. Tisto, o čemer misliš, o čemer govoriš in kar napraviš, se razodene v tvoji resničnosti.

7. Nemogoče je misliti, govoriti in delati nekaj, česar v resnici ne verjameš. Zato mora postopek ustvarjanja vključevati vero ali spoznanje. To je popolna vera. To je onstran upanja. To je spoznanjegotovosti. (»Skoz svojo vero boste ozdravljeni.«) Zato zadnji, dejavni del ustvarjanja vedno vključuje spoznanje. Spoznanje je globoko, intimno prepričanje, popolna gotovost, vsestransko sprejetje nečesa za resnično.

8. Mesto tega spoznanja je mesto globoke in neizmerne hvaležnosti. Potrebna je vnaprejšnja hvaležnost. To pa je morda ključni korak pri ustvarjanju: da si hvaležen pred stvarjenjem in zanj. Če nekaj jemlješ za zagotovljeno, ti tega ne bom le dopustil, temveč te bom pri tem celo spodbujal. To je zanesljiv znak mojstrstva. Vsi mojstri vnaprej vedo, da je bilo dejanje že izvršeno.

9. Veseli se vsega, kar ustvarjaš in kar si ustvaril, ter uživaj v tem. Ko bi zavrgel katerikoli del ustvarjenega, bi zavrgel del samega sebe. Karkoli se ti zdaj prikazuje kot del tvoje stvaritve, to priznaj, zahtevaj zase, blagoslavljaj in bodi hvaležen za to. Trudi se, da tega ne bi obsojal, kajti ko bi obsojal, bi obsojal samega sebe.

10. Če spoznaš, da te ta ali oni vidik tvoje stvaritve ne razveseljuje, ga blagoslovi in preprosto spremeni. Izberi se znova. Prikliči novo resničnost. Pomisli novo misel. Izreci nov svet. Stori nekaj novega. Stori to z veličino in preostanek sveta, ti bo sledil. Prosi ga, naj ti sledi. Pozovi ga, naj ti sledi. Reci: »Jaz sem življenje in pot, sledi mi.«

Tako se razodeva božja volja »v nebesih kakor na zemlji«.

Povzeto po knjigi: Pogovori z Bogom – Neale Donald Walsch